Spoštovana gospa Ana,

Novo leto bomo pričakali z velikim upanjem, da bo kmalu pomlad, kajti po dolgih dveh letih so končno v tem mesecu uredili okolico doma, ki je bila do sedaj kot po potresu zaradi nedokončane gradnje v soseski.Poletne urice smo preživljali v senci sosednjih blokov ...
Končno so pripravili tudi predavanje psihiatra - domskega zdravnika. Meni se je v tisti uri precej dvignil pritisk, nočem biti kritična, toda suhoparno podajanje vzrokov demence, s poudarkom, da so domovi edina in najboljša rešitev in da je nasploh za te bolnike krasno poskrbljeno, saj se itak ničesar ne zavedajo ...
Kot protiutež pa je po predavanju svojo zgodbo zelo čustveno predstavila gospa J., ki ima svojo mamo v drugem domu. Ganila me je do solz, ne samo mene, mislim, da vse prisotne. Ta zgodba je bila pravzaprav tudi moja in vsakega od nas, ki smo jo poslušali!
V poletnem času sem večkrat obiskala Dom starejših občanov v Gornji Radgoni. Tamkajsna socialna delavka mi je v celoti predstavila dom in predvsem življenje na dementnem oddelku. Kakšno razkošje v primerjavi z domom v katerem imam svojo mamo!. Že res, da je objekt nov in zgrajen po vseh predpisih in principih domskega varstva, ampak bolj kot to me je prevzela klima in vzdušje.Tega pa naredi lahko samo človek!
Krasni ljudje, od direktorja do negovalcev. Zato tudi srečni in zadovoljni obrazi varovancev na vsakem koraku. ''Gospa J. je naša mama, zato nam je tukaj lepo'' , je bilo slišati od mnogih...
Naj se ob tej priliki toplo zahvalim za vse vzpodbude in prijazne nasvete, ki sem jih dobila na vasem odprtem telefonu in po emailu! Marsikdaj mi je bilo lažje, ker sem se ob vaši potrditvi zavedala , da delam prav. Hvala!
Želim vam in tudi vsem v vašem prostovoljcem vse najboljše v letu, ki prihaja. Naj vas vse poti vodijo do plemenitih ciljev, v lepši, boljši svet!
MM