Danes sem se prvič prijavila na forum. Želim si izmenjati nasvete, izkušnje in pomoč z drugimi ljudmi, ki imajo opravka z ljudmi z demenco. Sama namreč živim z mamo ki ima 2. stopnjo demence. Življenje se mi je spremenilo ampak z potrpežljivostjo, s spoštovanjem in ljubeznijo do njih se lahko človek nauči tudi kaj o sebi in si olajša in olepša trenutke, ki so včasih neznosni. Ko smo nemočni in v sebi čutimo jezo , užaljenost, ponižanost si vzamemo čas in premislimo in si ne dovolimo da bi odreagirali nazaj , ampak ga sprejmemo kot človeka z demenco ki je neobladljiva. Poskušamo biti z njimi , mu olajšati in nuditi kar se da spoštljivo življenje, ki si ga tudi zaslužijo. Hvaležna bom za vsak komentar, nasvet ali pomoč ki si jih bomo delili. Lep pozdrav in nasmejan dan.
_________________
klekelj