STALNA POMOČ Dodatek za pomoč in postrežbo
Komu in kdaj pripada?
O tem, komu pripada dodatek za pomoč in postrežbo ter kdaj in kolikšen je, smo se pogovarjali z Branetom Kokotom, ki je na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) vodja službe za odnose z javnostmi.
»Dodatek za pomoč in postrežbo je namenjen poplačilu dela stroškov, ki jih ima upravičenec, ki nujno potrebuje stalno pomoč in postrežbo drugega,« je začel.
Ta dodatek ni odvisen od višine pokojnine! »Pri kratkotrajni bolezni ali poškodbi, nihče ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo,« poudari.
Dodatek
Kdaj vložiti vlogo za pomoč in postrežbo?
»Če nekdo hudo zboli in bolezen stalno napreduje (pri nekaterih onkoloških bolnikih, po kapi itd.), če mu ohromijo okončine, če mu amputirajo nogo, roko, če oslepi itd., potrebuje stalno pomoč za zadovoljevanje vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb,« nadaljuje. Le takšni posamezniki so upravičeni do denarnega dodatka za pomoč in postrežbo, ki se izplačuje bodisi kot samostojna dajatev oziroma skupaj s pokojnino.
»Dodatek za pomoč in postrežbo se je do leta 2007 višal v istem odstotku kot pokojnine. Od prvega januarja 2007 pa se usklajuje skupaj z vsemi socialno - varstvenimi dajatvami.«
Kdo da predlog?
Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo z vprašalnikom poda največkrat osebni zdravnik, in sicer najbližjemu Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
»Predlog mora biti napisan na posebnem obrazcu, priložena pa medicinska dokumentacija zdravnika ustrezne specialnosti, ki naj čim bolj nazorno pojasni zavarovančevo zdravstveno stanje.
Pristojna invalidska komisija našega zavoda (zdravnik – izvedenec) potem povabi prosilca na osebni pregled. Če zavarovanec ne more priti na invalidsko komisijo, niti ga ni mogoče pripeljati, opravi izvedenec osebni pregled zavarovanca na domu ali v ustrezni ustanovi, najpogosteje v domu za starejše, lahko pa tudi kje drugod,« pojasni.
Kdo ima pravico zaprositi za dodatek za pomoč in postrežbo?
»Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo lahko pridobijo prejemniki pokojnin (starostne, invalidske, vdovske ali družinske) in nekateri zavarovanci, ki jim po zakonu pripada ta pravica zaradi določenih zdravstvenih okoliščin, s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega.
Pripada predvsem slepim, negibljivim, dementnim, paraplegikom, nepokretnim zavarovancem, katerim je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 odstotkov, bolnim, trajno vezanim na invalidski voziček itd.«
Vlogo je treba poslati ali odnesti (to lahko stori tudi zdravnik) na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki posluje v Centrali na sedežu v Ljubljani in po posameznih območnih enotah, izpostavah in po krajevnih pisarnah. Območne enote zavoda so v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ravnah. Območna enota Kranj ima izpostavo na Jesenicah, Ljubljana v Trbovljah, Maribor na Ptuju in Ravne v Velenju. Krajevne pisarne so v Postojni, Črnomlju, Sežani in Krškem. Uradne ure za poslovanje s strankami na centrali in na območnih enotah so v ponedeljek in torek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00, v petek pa od 8.00 do 13.00. Postopek za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo se začne na zahtevo zavarovanca oziroma svojca v njegovem imenu.
Tri kategorije
Višina dodatka za pomoč in postrežbo je odvisna od mnenj izvedencev Zavoda, ki prosilca obvezno pregledajo. Na podlagi pregleda in medicinske dokumentacije se v postopku izda odločba, iz katere je razvidno ali mu bodo pomoč odobrili ali ne in v katero kategorijo ga bodo uvrstili.
- Nezmožnost za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb je podana, če se uživalec pokojnine ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega, se samostojno hraniti, se oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno ter opravljati drugih življenjskih opravil, ki so neogibno potrebne za ohranjanje življenja.
- Nezmožnost za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb je podana, če uživalec pokojnine ne more zadovoljevati večine prej naštetih potreb ali kadar potrebuje kot težji psihiatrični bolnik v domači negi stalno nadzorstvo.
- Za najtežje prizadete kategorije upravičencev do dodatka za pomoč in postrežbo se štejejo zavarovanci, ki potrebujejo stalno izvajanje zdravstvene nege. To pomeni 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) ter hkrati tudi obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstvenega tehnika).
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo gre zavarovancu od dne, ko je nastala potreba po stalni pomoči in postrežbi in traja, dokler je takšna potreba podana. Dodatek za pomoč in postrežbo pa se izplačuje največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
Slepim osebam, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu ali upokojencu (novost, ki velja od 1. 1. 2003 dalje), gre dodatek od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
Dodatek za pomoč in postrežbo se ne izplačuje upravičencu za obdobje, ki ga je preživel v bolnišnici ali v kakšnem drugem stacionarnem zavodu (izjema so domovi za ostarele), in sicer za čas nad šest mesecev takšne oskrbe.
Za konec še tole. »Če se zdravstveno stanje prejemnika dodatka za pomoč in postrežbo poslabša, je treba znova vložiti vlogo za prehod iz nižje v višjo kategorijo. Tako kot v začetku,« je sklenil.
Neva Železnik, Naša žena
Podpis pod sliko:
1. S starostjo pridejo tudi bolezni in druge težave. Ni pa nujno, da je tako. A če starostnik potrebuje dodatno pomoč, jo lahko plača, saj ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.
2. Brane Kokot :« Od pravilno izpolnjene vloge do izdaje odločbe traja postopek v povprečju 75 dni. Od izdane odločbe do prvega izplačila pa poteče – spet v povprečju - dodatno še manj kot 20 dni. Potem pa nakazila redno prihajajo, bodisi na hranilno knjižico ali transakcijski račun, in sicer vedno na zadnji delovni dan v mesecu.«
Fotografiji: Neva Železnik
V okvir:
Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, ki od 1. julija 2010 dalje znaša:
- 144,39 evrov (nižji);
- 288,78 evrov (višji) in
- 412,54 evrov (za najtežje prizadete).
V okvir:
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo lahko pridobijo naslednje osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji:
- uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine,
- slepi ali slabovidni zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali pričeli opravljati samostojno poklicno dejavnost,
- zavarovanci, ki oslepijo ali postanejo slabovidni v času trajanja delovnega razmerja ali opravljanja samostojne poklicne dejavnosti,
- osebe, ki so kot uživalci pokojnine oslepele,
- slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda oziroma po upokojencu*,
- nepokretni zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 odstotkov, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa.
* te osebe lahko uveljavljajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo od 1. januarja 2003 dalje!
V okvir:
Zmanjšana zmožnost premikanja za najmanj 70 odstotkov je podana pri:
• vseh zavarovancih paraplegikih, ki so zaradi paralize spodnjih okončin vezani na invalidski voziček,
• zavarovancih, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski voziček,
• zavarovancih, ki zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze, parapareze, hemipareze) z opornimi aparati premikajo s težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore,
• zavarovancih z nadkolenskimi amputacijami okončin, ki se kljub uporabi protez lahko premikajo le s podporo bergel ali palic,
• zavarovancih s podkolenskimi in nadkolenskimi amputacijami okončin, pri katerih ni mogoča aplikacija protez in so trajno vezani na invalidski voziček,
• zavarovancih z živčnomišičnimi ali mišičnimi obolenji, pri katerih elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad funkcije mišičnega gibalnega sistema, da ni več mogoče samostojno premikanje v prostoru, brez pomoči tuje osebe,
• zavarovancih z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin, s krni neprimernimi za aplikacijo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih). |
