VARSTVO DEMENTNIH OSEB V INSTITUCIJI - DOMOVIH ZA STAREJŠE OBČANE


Institucionalno varstvo je oblika obravnave v zavodu, ki uporabniku nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine. Obsega osnovno, socialno oskrbo in zdravstveno varstvo s področja predpisov zdravstvenega varstva. Bivanje se organizira v ogrevanih, opremljenih in vzdrževanih eno in dve posteljnih sobah.

Upravičenci za bivanje v domovih za starejše osebe nad 65 let in sicer:

a) osebe, ki niso sposobne same živeti in potrebujejo manjši obseg neposredne pomoči- predvsem osnovno oskrbo,

b) osebe z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami in potrebujejo večji obseg neposredne pomoči,

c) osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno pomoč (nepomični itd),

d) osebe z zahtevnejšimi dolgotrajnimi starostnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo popolno osebno pomoč in nadzor.


V domovih za starejše občane živi po nekaterih statističnih podatkih okoli 35-40% starejših oseb, ki spadajo v kategorijo pod črko <d>, torej pri njih je diagnosticirana demenca, katere vemo, da je več vrst in poteka v različnih stadijih.

V članku bom skušal odgovoriti na nekatera vprašanja, ki jih zastavljajo svojci, ko iščejo pomoč pri oskrbi dementne osebe.


Kakšen je postopek za sprejem v institucijo oz. Dom starejših občanov?

Vsak Dom ima socialno službo, v kateri se najprej informirate, nato izvajate postopek sprejema s tem, da napišete prošnjo za sprejem v dom, zdravniško mnenje, odrezek od pokojnine, garancijo plačila. Dokumentacijo dobite na spletnih staneh Domov ali v Domu. Ko dokumentacijo pošljete v Dom, vas mora socialna služba Doma v 15 dneh obvestiti ali je vaša prošnja popolna ali pa vas pozove, da jo dopolnite. Če je vloga popolna, pa vas mora socialna služba v 60 dneh obvestiti, da ste uvrščeni na listo čakajočih.

Sprejem oz. odhod starejšega človeka v Dom je zelo pomemben dogodek za uporabnika kot za svojca. Starejši se bo moral soočiti z novim okoljem, novimi ljudmi, navadami. Svojci pa so velikokrat v stiski, oz. imajo celo slabo vest, ker zaradi različnih vzrokov ne morejo svojih domačih več negovati doma.

Pred sprejemom si je zato nujno ogledati Dom, da človek vidi kam bo prišel ali njegov svojec ( če gre za nepomično osebo), se osebno pogovoriti s socialnim delavcem. Ko gre za sprejem dementne osebe, še posebej priporočam, da svojci pripeljejo dementno osebo na razgovor k glavni medicinski sestri, ki je odgovorna za organizacijo službe zdravstvene nege in oskrbe.

Pogovori morajo biti odkriti, kajti le na podlagi točnih podatkov, se lahko planira sprejem na ustrezni oddelek. Bodoči uporabnik pa mora dobiti od strokovnih delavcev jasne informacije, kaj lahko pričakuje v Domu.

Ko je oseba sprejeta v Dom, podpiše DOGOVOR o izvajanju storitev in pripravi individualnega načrta. Individualni načrt se naredi na predlog uporabnika in določa obseg osnovne oskrbe, socialne oskrbe, obseg zdravstvenega varstva in zdravstvene nege. V vseh procesih postopka sodeluje upravičenec oz. mu pomaga njegov zastopnik, svojec. Koordinator individualnega načrta, uporabnika oz. svojca seznanja z vsemi spremembami in s stroški, zato ob sprejemu vas dobi tudi cenik vseh storitev, in Pravilnike, ki to urejaj o ter Hišni red.


Ko se starejši človek odloča za odhod v Doma je dobro, da se seznani (ali svojci) z naslednjimi predpisi, ki jih dobi na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in SPIZA in sicer:

1) Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravic do institucionalnega varstva (U.l. št. 38/04, 23/07, 42707). Ureja sprejem, premestitev in odpust iz institucije.

2) Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storite v. določa elemente za oblikovanje cen storitev.

3) Uredba o merilih za določanje oprostitve pri plačilih socialno varstvenih storitvah (u. l. RS št. 110/04, 124/04). Predpisuje merila za določanje oprostitve pri plačilu socialnovarstvenih storitvah.

4) Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Ur.l. št. 52/95 in vse spremembe)

5) Zakon o socialnem varstvu, ki je podlaga za vse ostale Pravilnike (Ur.l.RS. št.3/07, 23/07)

6) Komu in kdaj pripada dodatek za pomoč in postrežbo. Predlog za uvedbo postopka za uveljavitev pravic do dodatka za pomoč in postrežbo (OBR. IZZ) izpolni na predlog uporabnika oz. svojca osebni zdravnik. To naredite že doma, ne čakati na Dom. Na spletnih straneh SPIZA dobite jasne napotke, kdaj lahko dobite dodatek. Največ težav za pridobitev dodatka imajo ravno dementne osebe, ki so še mobilne, ker so kriteriji za pridobitev dodatka predvsem fizične narave. Kljub temu ne obupajte, dobiti morajo vsaj deln i dodat

7) Navodila o zagotavljanju zdravstvene in socialno varstvene obravnave v primeru odpusta iz bolnišnic ter v primeru ko upravičenec živi doma. Ta navodila so zelo pomembna. Na podlagi teh navodil lahko uporabnik zahteva ustrezno zdravstveno nego v ustrezni instituciji.

Kot sem že v uvodu navedla, v Domovih za starejše živijo starejši z različnimi starostnimi in zdravstvenimi težavami in glede na to eni živijo na bivalnem oddelku, drugi na negovalnem oddelku in tretji na varovanem oddelku.



Kdaj dementno osebo sprejeti v institucijo?

To je vprašanje, na katerega je težko odgovorit, ker je vsak človek individuum in ima svoje potrebe, navade in želje. Na začetku je veliko težav, ker se stanje zelo spreminja. Prisotni so tako zelo lucidni trenutki kot dementni in to bega tako osebo z demenco, kot tudi njihove svojce. Osebe so nekritične do svojega stanja in tudi svojci največkrat želijo zanikati, da se z njihovim staršem, sestro, bratom, ki je bil do nedavnega še tak korenjak, znanstvenik, politik itd.nekaj hudega dogaja. Mnenja sem, da je potrebno najprej izkoristiti vse oblike pomoči, ki se izvajajo v domačem okolju (pomoč na domu, ki je organizirana, razni servisi, sosesko pomoč, družinsko pomoč, da se vključijo vsi člani družine). V kolikor te oblike pomoči niso zadostne, priporočam dnevno varstvo, najbolje v Domu, v katerega želite, da bo oseba z demenco sprejeta. To priporočam iz preprostega razloga, da se oseba z demenco počasi navadi na novo okolje in nove ljudi, ki ga bodo obiskovali tudi, ko bo v domu. Ta oblika varstva je zelo primerna in je nekak prehod iz dnevnega v celodnevno - 24h institucionalno varstvo. Osebe, ki pa odločno odklanjajo Dom, naj obiskujejo Dnevne centre, ki so samostojni.



Kdaj dementne osebe sprejeti na varovani oddelek Doma?

Vsi dementni stanovalci ne sodijo na varovani oddelek, ampak so lahko integrirani na ostale oddelke. Te osebe so sicer dementne, vendar niso begosumne, ne ogrožajo sebe ali drugih ali pa so nepomične. V domu kjer trenutno delam, živi na varovanem oddelku samo 8 od 25 oseb, pri katerih je diagnosticirana demenca.

Na varovani oddelek sodijo starejši, ki imajo diagnosticirano demenco s strani specialista psihiatra in njegovo priporočilo, da se sprejme oseba na varovani oddelek Doma. Sprejem na Varovani oddelek Doma ureja Zakon o duševnem zdravju ( Ur. l. RS. Št. 77/2008). Običajno imajo te osebe zelo težko obilo demence, težko se sporazumevajo, so m oteče za ostale uporabnike Doma ali so krajevno tako neorjentirane, da je nevarnost, da odtavajo iz Doma. Nekatere osebe so tudi agresivne, istočasno pa so lahko še v dobri fizični kondiciji. Zaradi vseh teh stanj potrebujejo 24 h nadzor in prisotnost usposobljene osebe.

Varovani oddelek mora biti majhen do 12 oseb, po možnosti v pritličju z možnim direktnim izhodom na vrt. Svojci oz. civilna javnost ima večkrat občutek, da so ti stanovalci izolirani od ostalih. Pa temu ni tako. Stanovalci so spomladi, poleti in jeseni dnevno na vrtu, hodijo na sprehode z ostalimi stanovalci. Prav tako se udeležujejo vseh skupnih prireditev, po zmožnostih. Stanovalcem na varovanem oddelku namenjamo veliko večjo varnost, s tem, da je na oddelku stalno prisotna delavka, usposobljena za delo z dementnimi in Dom mora imeti program za delo z dementnimi stanovalci, tako, kot tudi za ostale stanovalce.


Sodelovanje svojcev in zaposlenih

Sodelovanje svojcev in delavcev je nujno. Svojci so vir informacij o naših uporabnikih, predvsem dementnih. Povedo nam njihovo zgodovino, njihove navade glede higiene, spanja, prehrane, hobijev, kar je zelo pomembno za planiranje dnevnih aktivnosti in družabnega življenja. Vse dileme in nejasnosti, ki pa se porajajo svojcem ob zdravstveni negi in oskrbi njihovih v domu (ali jim je zagotovljena varnost, ali dobijo dovolj za jest in pit, ali jih sploh preoblačimo, saj je vedno moker ko pridem na obisk, ali jih pokrijejo, če pa je odkrit ko pridem itd) naj takoj razčistijo z glavno medicinsko sestro, tako, da jo pokličejo po telefonu in se dogovorijo za razgovor, če po telefonu ne bo dovolj. Dobra komunikacija med svojci in delavci je prav tako pomembna kot komunikacija z uporabniki, pri dementnih varovancih pa še pomembnejša.

Informacije o zdravstvenem stanju vašega svojca dobite pri osebnem zdravniku. Vsak Dom ima urnik dela osebnega zdravnika, prav tako tudi psihiatra.

Socialni delavci imajo uradne ure za pogovore, svoje želje, pripombe lahko poveste tudi na skupnih sestankih svojcev, na katerih je običajno prisoten tudi direktor doma.


Pomen prostovoljstva v Domovih za starejše osebe z demenco

Človek z demenco bi velikokrat potreboval za kvalitetno preživljanje dneva, svojega negovalca (normativi v domovih tega ne omogočajo), zato je prostovoljstvo v domovih zelo dobrodošlo. Prostovoljci lahko izvajajo najrazličnejše dejavnosti, tako individualne kot skupinske (družabne in miselne igre, ustvarjalne, kreativne delavnice delavnice, jih peljejo na sprehode, z njimi pojejo, se pogovarjajo, pečejo , kuhajo,hranijo,pomagajo pri hoji itd. in tako veliko pripomorejo k boljši kvaliteti življenja starejših dementnih oseb v institucijah. Za takšno delo potrebuje prostovoljec nekaj znanja, željo pomagati ljudem in delati s timom.


Pritožne poti pri uveljavljanju pravic na področju socialnega varstva


Spoštovana stanovalka, stanovalec, svojec, oz. zakoniti zastopnik!

Upamo, da ste v Domu zadovoljni s storitvijo ali obravnavo, ki ste jo potrebovali, pa tudi z odnosom osebja do vas.



Če temu ni tako, lahko:

a)zahtevate informacijo in pojasnila od strokovnega delavca ali strokovnega sodelavca, ki vam je nudil storitev ali vodil obravnavo,

b)zahtevate pogovor z odgovorno osebo - strokovnim vodjem programa ali direktorico,

c)zahtevate opravičilo ob morebitni napaki ali nesporazumu,

d)predlagate socialni zbornici Slovenije, da oceni morebitno kršitev Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu.


Če tudi po tem niste uspeli razrešiti vaše težave, imate na voljo naslednje pritožbene poti:

1. Če vi ali vaš zakoniti zastopnik niste zadovoljni s posamezno storitvijo strokovnega delavca ali strokovnega sodelavca, lahko na podlagi 94. čl. Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS 36/04 in spremembe) poda ugovor na Svet Doma.

2. Ugovor mora podati ustno ali pisno, najpozneje osmi dan po tem, ko je bila opravljena storitev, zoper katero ugovarja. Delavka socialne službe je dolžna nuditi pomoč pri oblikovanju ugovora. Pisni ugovor se pošlje na naslov Doma. Svet Doma mora o ugovoru odločati v 15 dneh po prejemu ugovora in določiti, kaj naj Dom ukrene ter o tem obvestiti stanovalca.

3. Če s svojim ugovorom niste uspeli ali če še vedno niste zadovoljni sstoritvijo ali z delom in s postopki izvajalca, lahko po 105. čl. Zakona o socialnem varstvu vložite zahtevo za izredni inšpekcijski nadzor. Zahtevo vložite na Inšpektorat Republike Slovenije za delo - socialna inšpekcija, Ljubljana, Parmova 33 tel. 01180 36 80

Zahtevo vložite tudi pri Domu.


Pritožbe stanovalcev zoper kršitev Hišnega reda

Te pritožbe stanovalci in njihovi zakoniti zastopniki lahko naslavljajo na vodjo posamezne službe oz. socialno delavko.

Pritožbe zoper Hišni red obravnava Komisija za sprejem, odpust in premestitev stanovalcev, ki jih prouči in v roku 8 dni po obravnavi obvesti vlagatelja.

Če vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo komisije, lahko v roku 15 dni od prejema odločitve vloži pritožbo na Svet doma.

Odločitev Sveta doma o pritožbi je dokončna.


Pripravila Milena Križaj